Omemba: Matej Klemenčič

»Takrat sem se zavedel, kakšno moč ima televizija pri obveščanju, ozaveščanju ljudi.«

»Življenje in delo Naceta Šumija je obenem tudi zgodovina slovenske umetnostne zgodovine, konservatorstva in zlate dobe Televizije Slovenija.«

»Bil je karizmatičen profesor, ki ni samo odlično predaval, ampak nas je predvsem vzgajal – vzgajal v odnosu do umetnosti, v razumevanju umetnosti, dediščine in njenega ohranjanja.«

»Takrat sem se zavedel, kakšno moč ima televizija pri obveščanju, ozaveščanju ljudi. In kakšen učinek ima jasna kredibilna, odločna beseda pred široko javnostjo.«

»S svojim načinom pripovedovanja je znal pritegniti tudi tiste gledalce, ki jih prej stvari niso kaj dosti zanimale. In to je velika vrednota.«

»To je bila izjemno dragocena izkušnja, vendar se v zgodnjih študentskih letih nisem zavedal, kako pomemben je tudi Šumijev televizijski opus.«

»Po odkritju podpisa in letnice lahko začnemo gledati stvari drugače in poskusimo to spoznanje dopolniti z iskanjem po arhivih.«

»Zato je poslikava tudi tako hitro propadla.«

»Za pilotni projekt smo izbrali kupolo v arhivu. Naredili smo vzorčne primere, pri katerih smo imitirali poslikavo.«

»Doslej so študentje vedno gledali črnino in morali verjeti profesorjem, kaj jim opisujejo, zdaj pa bodo lahko sami videli, kakšna je poslikava.«

»Zavedati se moramo, da si ta čas pogosto predstavljamo kot dosti manj mobilen, kot je v resnici bil. In umetniki so popolnoma brez težav hodili iz ene dežele v drugo.«

»Risarije njegove so bolje, nego slike, kolorit je vendar še precej ubran, a rudeče ozadje moti čestokrat ogledovalca njegovih slik.«

»Ta ideja, da je treba staro srednjeveško stolnico podreti, kaže na nov odnos do umetnosti in do tega, kaj želijo v Ljubljani narediti.«

»Večinoma so to bili izobraženci. V glavnem je šlo za plemstvo, tudi za mlado plemstvo, ki se je šolalo v Italiji in deloma v avstrijskih deželah, ampak vsi so seveda poznali tudi dogajanje v Italiji.«

»Po drugi strani je šlo za bogate trgovce, ki dostikrat niso bili tako izobraženi, so pa imeli ogromno denarja, dostikrat so tudi že bili poplemeniteni, svoj denar pa so želeli vlagati v nekaj, kar bi jih predstavljalo.«

»Čeprav imamo kar nekaj podatkov na to temo, torej imamo pogodbe, izplačila umetnikom, za naš prostor kakšne natančne primerjalne analize še ni bilo narejene.«

»Čeprav tujec – kot tudi njegova žena, s katero se je poročil v Karlovcu – se je tudi zaradi svojega družabnega značaja hitro vključil v ljubljansko družbo.«

»Ob njegovi zlati poroki, ki so jo slavili leta 1815, so se razpisali kronisti in imamo podatke, kako je ta slovesnost, ki so mu jo pripravili Ljubljančani potekala.«

»Ljubljana v drugi polovici 18. stoletja že nekako izstopi iz zlatega obdobja baročnega razcveta, potem pa počasi ta kakovost tudi lokalnih mojstrov plahni.«

»Iz krize lahko izidemo samo skupaj. Časi za založniško in knjigotrško panogo so morda najtežji v zadnjih 50 letih.«

»Nihče od nas organizatorjev in strokovnih služb našega partnerja, Cankarjevega doma, ni imel nikakršnih izkušenj s spletnimi sejmi.«

»Spletna prodaja postaja vse pomembnejša, ne more pa nadomestiti izpada prihodkov.«

»Samo s sodelovanjem in povezovanjem, skupnimi projekti smo lahko močnejši.«

»Cenovna politika naših založb je bolj konservativna, popusti so manjši, naši mediji pa so mnogo manj naklonjeni spremljanju knjižnega sejma in dogajanja v panogi nasploh.«

»Danes sklepamo, da je veliko bolj verjetno, da Jožef Straub ni osebno prevzel naročila, ampak je delo dobil preko Filipa Jakoba.«

»Več ljudi več vidi.«

»To je gotovo način dela, ki bi moral postati stalnica.«

»Ker se poskuša osamosvojiti, se tam hitro sporeče, odide v Vipavsko dolino, potem pa se vrne na Štajersko.«

»Kakovosti umetnika ne določata le njegov umetnostni talent in druge sposobnosti, ampak tudi njegovo okolje.«